Anastazija Juvan, samostojna violinska pedagoginja, rojena v umetniški družini leta 1969, v Beogradu. Violino je študirala na AG v Novem Sadu pri prof. Dejanu Mihajloviću in na AG v Ljubljani pri prof. Roku Klopčiču. S pedagoškim poklicom se ukvarja od 18. leta in je v tem dolgem in plodovitem obdobju bila sprva zaposlena v Beogradu, po prihodu v Slovenijo pa na GŠ Celje. Od leta 1994 je stalno delovala na GŠ Domžale ter je kot pedagoginja bila večkrat povabljena k sodelovanju na veliko glasbenih šol po vsej Sloveniji. Po petih letih bivanja in pedagoškega delovanja v Sloveniji je prejela častno državljanstvo RS za izjemne dosežke na področju violinske pedagogike. Predavala je na več violinskih delavnicah, seminarjih za učence in učitelje glasbenih šol, prav tako pa je skupaj s prof. Arminom Seškom vodila poletne violinske šole. V času delovanja na GŠ Domžale je bila vodja godalnega orkestra Anastasia strings, s katerim je izvedla vrsto odmevnih nastopov na godalnih revijah in na evropskem festivalu EMU v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. S svojimi učenci je dosegla več kot 100 regijskih, državnih ter mednarodnih nagrad. Prejela je tudi prestižno nagrado za pedagoge »Diploma d’onore« na mednarodnem tekmovanju v Stressi (Italija), obenem pa je večkrat prejela tudi nagrado za najboljšo pedagoginjo na mednarodnem tekmovanju »Oscar Rieding« v Celju. Od leta 2015 deluje kot samostojna pedagoginja s statusom ministrstva za kulturo. Veliko njenih učencev je uspešno nadaljevalo profesionalno glasbeno pot doma in v tujini, mnogi od njih pa poučujejo violino tako v Sloveniji kot tudi v tujini, nekateri pa so tudi člani različnih orkestrov po svetu (Avstralski komorni orkester).
V času koronavirusa je poskušala dodatno motivirati svoje učence in učenke z namenom premostitve dela preko interneta, zlasti s komponiranjem: ustvarila je otroško violinsko zbirko Anastazijine violinske pravljice, ki bo letos izšla pod okriljem Zavoda za šolstvo RS. Večina skladb je personaliziranih, saj si je z izvirnim notnim materialom prizadevala vzpodbujati razvoj posameznikov, hkrati pa je želela ohraniti igrivost ter pestrost melodike, primerne otroškemu domišljijskemu svetu. Zbirka, ki zajema 32 izbranih skladb, se loteva različnih težavnostnih stopenj, od začetnikov do malih virtuozov, nekatere izmed skladb pa so primerne tudi za srednješolski nivo. 3 najzahtevnejše skladbe je avtorica povezala v triptih Plesi svobodnih src, posvečen njenim trem sinovom, s katerim se je predstavila na mednarodnem tekmovanju Mladi skladatelj Oscar Rieding, na katerem je v najvišji kategoriji prejela prvo nagrado in posebno nagrado žirije. Poučevanje violine čuti kot svoje poslanstvo in se mu nesebično posveča ter je po mnogih letih raziskovanja razvila lastne metode, ki ji omogočajo delo tudi z najmlajšimi (od 3. leta dalje). Tekmovanja jemlje kot motivacijo za razvoj mladih violinistov kot tudi priložnost spoznavanja sovrstnikov ter izmenjave strokovnih mnenj in glasbenih idej njihovih mentorjev. Čeprav je mnenja, da je glasbo težko in nehvaležno ocenjevati, je z veseljem sprejela vlogo žirantke. Mladim izvajalcem pa želi veliko uspehov na tem tekmovanju in na nadaljnih glasbenih preizkušnjah.